Voda, zrak, vlaga, udobje, zdravje …​​

To so večne tematike na področju bivanja v stavbah in včasih tudi glavna nočna mora investitorjev, gradbenikov, gradbene fizike in seveda uporabnikov. Lahko bi rekli da smo ljudje vodno-zračna bitja – najlepši dokaz, da sta na planetu prav voda in zrak ustvarila življenje. V enaki meri kot se vode in vlage včasih veselimo, imamo tudi veliko pripomb in težav, ko se vlaga ali voda pojavi tam, kjer si tega ne želimo.

»Dihanje« stavb​

Najbolj razširjena je zmota glede »dihanja« stavb. Trditev, da nekatere stavbe (narejene iz opeke) dihajo, druge (narejene iz betona) pa ne dihajo, je iz trte zvita če s tem mislimo na zračno dihanje. Z dihanjem je verjetno mišljeno, oziroma napeljuje na prepuščanje zraka, kar pa v nobenem primeru ne drži, nobeden zid ne prepušča zraka, še najmanj pa v takšni količini, da bi bilo dovolj za dihanje ljudi. Res pa so nekateri zidovi za vlago v zraku (difuzijo vodne pare) bolj prepustni, drugi pa manj, vendar to nima prav ničesar s prehodom zraka. To je pomembno le za izvajalce, ki morajo pri izvajanju paziti, da ne pride do kondenzacije vlage v zidovih. Torej da vlaga v zraku bodisi prosto potuje od tople strani k bolj hladni strani zidu, ali pa da ji prehajanje preprečimo z vodonepropustno membrano ali materialom. V praksi na tem področju ni velikih težav, če upoštevamo, da je toplotni ovoj na zunanji strani stavbe narejen pravilno, to je po vseh (pozimi) mrzlih površinah fasadnega ovoja.

Vnaprej je nemogoče predvidevati kaj bo z vlažnostjo zraka v nekem stanovanju ali hiši, čeprav imamo neskončno računalniških programov in simulacij. Namreč dve osebi ali dve družini nista enaki, njihovo obnašanje pa znatno prispeva k temu koliko je vlage v zraku. Nekateri hodijo v stanovanja in hiše le prespati, drugi so tam večino dneva, kuhajo, perejo, imajo domače živali… Strokovnjaki ne vemo vnaprej kaj bo z vlago v določenih prostorih, vemo pa za nekatere težave, ki se ciklično ponavljajo in trenutno smo pred poletjem in je tematika »hlajenje preko prezračevanja« na internetni strani zelo obiskana.

Kondenz na ometu

In posledično črni fleki, ki jih naredi plesen, so resna težava. Tega nikakor ne smemo dopustiti, saj je zidnih plesni veliko in za razliko od plesni na sirih, zidne plesni nikakor niso prijazne, so zdravje izredno škodljive, zato je vojna proti njim nujna. Čiščenje črnih flekov s posebnimi čistili in razkužili nima nikakršnega dolgoročnega učinka – gre le za odlaganje težave. Plesen uživa v vlažnem in neprevetrenem okolju, torej ji tega pogoja ne smemo dopustiti. Res je, da so vogali bolj hladni kot ravni zidovi, tako da se tam plesen najprej naseli, vendar pa ji neprekinjeno kroženje zraka gotovo ne bo ugajalo. Torej so hladnejši vogali potreben, ne pa zadosten pogoj za nastanek zidne plesni.

Če bomo zagotovili neprekinjeno izmenjavo zraka, z ali brez rekuperacije, bo plesen izginila, se ne bo pojavila in to je najboljše zdravilo proti njej. Seveda lahko povečamo temperaturo površine zidu ali vogala, tako da nalepimo denimo 2 cm debele stiroporne plošče, vendar pa brez stalne menjave zraka tak poseg ne bo uspešen, bo pa pomagal, da bo prezračevanje lažje in hitreje odstranilo pogoje za nastanek plesni. V običajnih stanovanjih z ventilatorji v kopalnicah je rešitev enostavna: ventilator za občasno delovanje zamenjajte z ventilatorjem, ki deluje neprekinjeno in bo problem, vsaj v kopalnici zagotovo rešen. Seveda pa vrata v kopalnico ne smejo biti zrakotesna, morajo imeti rešetko za prehod zraka.

Zračna vlaga

Ta je poleti povečana, zato ker je tudi v zunanjem okolju povečana, v vseh bivalnih prostorih pa s svojim delovanjem in dihanjem uporabniki vlago še povečujemo. Razočaranje nad tem, da je vlažnost visoka, pa čeprav imamo prezračevalni sistem, je neupravičena, saj bi brez sistema neprekinjene izmenjave zraka bila vlažnost še višja. Prezračevalni sistem nima možnosti aktivnega hlajenja ali razvlaževanja zraka. Za to nalogo je najboljša najbolj običajna klimatska naprava, ki bo zmanjšala vlago v zraku – to pa je poleti skoraj bolj pomembno kot sama temperatura zraka.

Hlajenje prek prezračevanja

Seveda lahko zrak v nekem sistemu s stalnim kroženjem zraka ogrejemo, ohladimo, razvlažimo poleti ali navlažimo pozimi. Tak način priprave zraka se imenuje polna klimatizacija in imajo ga v stavbah višjega ranga, kar pa seveda zahteva več napora in stroškov. Tudi v manjših enotah lahko v sistem dodamo prenosnik toplote, ki ohladi in razvlaži zrak. To je dejansko klimatska naprava brez zunanje enote, ki jo vgradimo pred dovodom zraka v sistem cevi po stavbi. Žal je ta aparat dvakrat dražji od dobre klimatske naprave in njegov učinek je prvenstveno razvlaževanje, sam hladilni učinek je manjši ker se hlad porazgubi v cevnem razvodu in ker je zrak slab nosilec toplote, volumni za prezračevanje pa so majhni. Torej je to možno, a v običajnih primerih bo bolj koristna in bolj učinkovita navadna split klimatska naprava, najbolje na vrhu stopnišča če je hiša manjša, če pa je hiša večja, predlagam eno hladilno enoto v dnevnem prostoru, drugo na hodniku v drugi etaži. V primeru, da ima stavba vgrajeno stropno ali talno hlajenje, je pa naprava za aktivno razvlaževanje nujna. Bodisi v sistemu prezračevanja, bodisi kot navadna klimatska naprava.

Na trg prihajajo rekuperatorji z vgrajeno klimatsko napravo, oziroma toplotno črpalko, ki bodo ogrevali in hladili (ter razvlaževali) zrak, torej bodo v celoti prevzeli ogrevanje in pohlajevanje prostorov preko sistema prezračevanja. Torej tudi podnega ali radiatorskega ogravanja ne bo potrebno vgraditi. Ker pa je zrak slab nosilec toplote, bo tak sistem primeren za kakovostne stavbe v pasivnem standardu – tak način je tudi del definicije pasivne gradnje. Torej za kakovost stavb, ki jo že poznamo, in ki je že uzakonjena s skoraj nič energijsko gradnjo, katere direktiva že nekaj časa velja.

Poseben primer je zračni ali vodni zemeljski prenosnik toplote, ki poleti ohlaja, pozimi pa predgreva zunanji zrak, preden pride v rekuperator. Ta način sicer deluje, vendar pa je razlika temperatur (temperatura zemljine je okoli 12-15 st.C, temperatura zunanjega zraka pa nekaj nad 30 st. C) prenizka in le redko pride do kondenzacije vlage v zraku, torej zrak žal ni razvlažen in spet smo pri klimatski napravi, ki to naredi hitro in učinkovito.

Ne pozabimo pa na res naravno in učinkovito hlajenje stavbe, kot ga vsi poznamo, pa se nam ga velikokrat ne ljubi prakticirati: zvečer odpremo okna v vseh etažah, tako da nočni hladnejši zrak pohladi stavbo, zjutraj pa okna zapremo.

Vir; https://www.dnevnik.si/1042991193/magazin/dom/gradnja-in-prenova/voda-zrak-vlaga-udobje-zdravje-